Str 169 - Po vsemu (Povzetek)

Izvor: Dalmatinski internetski libar
Prijeđi na navigaciju Prijeđi na pretraživanje
Dobrodošli na Dalmatinski internetski libar! Samo registrirani članovi mogu uređivati ovu internetsku enciklopediju Dalmacije, nakon što ih potvrde administratori. Za registraciju klikni ovde!.

PO VSEMU (Povzetek)


V središču te knjige so prebivalci otočka Krapnja, ki se nahaja v bližini mesta Šibenika na vzhodni obali Jadranskega morja. Krapanj je poseben zaradi svoje topografije. Zajema površino le 0,36 kvadratnih kilometrov, njegova največja nadmorska višina je 1,5 metra, od kopnega je oddaljenle 350 metrov in v začetku 1960-ih let je štel približno 1500 prebivalcev. Bil je najbolj gosto poseljen otok v Sredozemlju.

Poleg kmetijstva (polja so na kopnem) in ribolova - kar je skupno vsem otočanom - so se Krapljani po nekaterih virih verjetno že od druge polovice 16. stoletja dalje ukvarjali in se še vedno ukvarjajo z nabiranjem morskih spužev. Najprej so nabirali spužve s potapljanjem na vdih, okoli 1.1700 pa spužve nabirajo z ostmi iz majhnega čolna, v katerem sta le dva člana posadke, ti. spužvarji. Ovodje v katerem delujejo seže od Trsta do severne albanske meje. Leta 1893 Krapljani začnejo nabirati spužve, od 1930-ih let pa tudi korale, s pomočjo potapljaškega skafandra. Takoj po Drugi svetovni vojni kot delavci splitskega podjetja Brodospas dvigujejo v tej vojni potopljene ladje na Jadranu, pozneje pa tudi v Grčiji, Turčiji, Iranu in Egiptu. Delujejo kot podmorski graditelji pristanišč in mostov na Jadranu in Cipru, v Siriji, v Rdečem morju (Etiopija in Sudan), v Iranu in Gani. Od leta 1970 se Krapljani potapljajo v lahki opremi, ki jo sestavljata naprava za samostojno dihanje pod vodo in mokra oz. polsuha obleka. Nabirajo spužve in korale ter opravljajo različna podvodna gradbena dela. Ker so potapljači v lahki opremi bolj pokretni in učinkoviti kot potapljači v skafandrih, slednje počasi iztisnejo. Potapljači v težki opremi sredi 1980-ih let morske globine prepustijo lahkim potapljačem (tako imenovanim ljudem žabam).

Ta knjiga podrobno opisuje načine nabiranja spužev s ostmi, kot tudi življenje spužvarskih dvojcev na pomorskih potovanjih, ki so trajala od 20 do 25 dni. Opisuje tudi, kako so spužvarske ekipe sestavljene iz osmih ljudi (običajno z dvema potapljačema) - zdaj na večjih ladjah - delale in živele na pomorskih potovanjih. Med potapljanjem so se zgodile številne nesreče, ki so vzele veliko življenj. Nekateri potapljači so bili žrtve dekompresijske bolezni, ter so potem ostanek življenja preživeli kot invalidi. Številni dramatični dogodki, ki so jih pripovedovali potapljači sami ali drugi udeleženci teh dogodkov, so našli mesto na straneh te knjige. Vzroki za nesreče so bili nevednost, neizkušenost, slaba, včasih nefunkcionalna potapljaška oprema, precenjevanje lastnih sposobnosti ali podcenjevanje nevarnosti, površnost asistenta in pomočnika potapljača ter zunanji, težko predvidljivi dejavniki, ki vplivajo na potapljača, medtem ko je pod morjem.

Spužvarstvo in potapljaštvo Krapljanov je prikazano v okviru družbe nopolitičnih sistemov Avstro-Ogrske monarhije, Kraljevine Jugoslavije, Federativne narodne republike Jugoslavije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter današnje Republike Hrvaške. Otoček Krapanj je, ne samo zaradi nenavadne topografije, temveč tudi zaradi stoletja stare tradicije nabiranja spužev in potapljanja - z izjemo podobne tradicije nabiranja spužev na nekaterih grških otokih - edinstven v Sredozemlju in morda tudi v svetu.

Prevod / prijevod: Marko CURAVIĆ, Gregor NOVAK